APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s predlogom o priznanju Palestine sprožil oster odziv Združenih držav Amerike in Izraela. Ameriški državni sekretar Rubio je potezo označil za "nepremišljeno" in "oviro miru", s čimer je zavrnil Macronov načrt. Izrael je odločno obsodil francoski predlog. Nasprotno, Saudska Arabija je pozdravila pobudo, pridružila pa se ji je tudi Španija, kar kaže na deljena mnenja med mednarodnimi akterji glede palestinskega vprašanja.

Predsednika Turčije in Francije, Recep Tayyip Erdogan in Emmanuel Macron, sta v telefonskem pogovoru obravnavala zaostrovanje humanitarne krize v Gazi ter možnosti za mir v regiji. Erdogan je francoskega predsednika pohvalil za odločitev o priznanju Palestine na Generalni skupščini ZN septembra. Turški predsednik je ob tem pozval k hitremu globalnemu ukrepanju.

Francija je napovedala, da bo priznala suverenost Palestine, kar je predsednik Emmanuel Macron sporočil ob robu generalne skupščine ZN septembra 2025. Ta poteza predstavlja nov up za mir na Bližnjem vzhodu in je deležna vse širše globalne podpore, vključno z izrazi upanja iz Indonezije, da bodo evropske države sledile temu zgledu.

Predsednik Prabowo Subianto se je vrnil v Indonezijo po udeležbi na vrhu o miru v Gazi v Egiptu. Na vrhu je prejel pohvale ameriškega predsednika Donalda Trumpa za njegovo podporo mirovnemu sporazumu za Gazo, ki so ga podprli tudi drugi svetovni voditelji.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Donald Trump je dogovor o Gazi označil za "morda največjo stvar" v svoji karieri, pri čemer pa se pojavljajo vprašanja o tem, koliko miru ta dogovor dejansko prinaša. Članki iz focus.de, stern.de in merkur.de poročajo o Trumpovem pogledu na dogovor kot o velikem osebnem dosežku, hkrati pa izražajo zadržanost glede njegovega dolgoročnega vpliva na stabilnost v regiji.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je na Bližnjevzhodnem mirovnem vrhu v Šarm el-Šejku srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Egipčanski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je izjavil, da je Trump edini voditelj, ki lahko zagotovi mir na Bližnjem vzhodu.

Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je večkrat pohvalil indonezijskega predsednika Prabowo Subianta za njegovo vlogo pri spodbujanju miru na Bližnjem vzhodu. Pohvale so bile izrečene na različnih mednarodnih forumih, vključno z Združenimi narodi, vrhom o Gazi in srečanju ASEAN. Stranka PAN je izrazila priznanje za Prabowovo diplomatsko vlogo, ki jo je Trump prepoznal na vrhu ASEAN 2025, kar predstavlja pomemben mejnik v indonezijski zunanji politiki.

Turški zunanji minister Hakan Fidan in pakistanski podpredsednik vlade ter zunanji minister senator Mohammad Ishaq Dar sta ponovno potrdila zavezo svojih držav krepitvi dvostranskega sodelovanja. Hkrati sta ministrica za zunanje zadeve Kanade Anita Anand in senator Mohammad Ishaq Dar izdala skupno izjavo, ki poudarja trdne in trajne vezi med Kanado in Pakistanom. Razprave so vključevale podporo miru v Gazi.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je obiskala Slovenijo, kjer se je srečala s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon in premierjem Robertom Golobom. Golob je poudaril, da je rešitev dveh držav edina pot do miru na Bližnjem vzhodu in da je treba ohraniti humanost.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.

Papež Leon XIV. se pripravlja na obisk Libanona pozneje letos, kar bo njegovo prvo mednarodno potovanje, odkar je bil maja izvoljen za voditelja Katoliške cerkve. Nadškof Paul Sayah je za BBC potrdil, da se Vatikan pripravlja na obisk, čeprav natančen datum še ni znan.